Clematis viticella

Clematis viticella izvira iz južne Evrope in zahodne Azije do Kavkaza in Irana ter spada med najdlje gojene Clematis sploh: v Anglijo je prispela že pred letom 1569, Carl von Linné pa jo je leta 1753 znanstveno opisal v svojem delu Species Plantarum. Do danes je matična oblika celotne skupine Viticella, iz katere je izšlo veliko znanih sort. Njeni povešeni, zvončasti cvetovi se pojavljajo posamično na letošnjem poganjku, so veliki 4-5 cm, modrovijolične barve in imajo svetlo rumene do kremne prašnike.

Od julija do septembra Clematis viticella cveti neprekinjeno in s tem bistveno dlje kot večina velikocvetnih sort. Z rastno višino okoli 300 cm je odlična kot vzpenjavka za špalirje, opore in pergole, rada pa se vzpenja tudi skozi manjša drevesa, grmovnice in vrtnice. Uspeva na sončnih do polsenčnih rastiščih – ne glede na južno, severno, zahodno ali vzhodno stran – dokler tla in koreninski predel ostajajo hladni in v senci, ter ima sicer le majhne zahteve glede tal in podnebja.

Clematis viticella je zelo zimsko odporna (cona 5, do pribl. -28 °C) in se pozimi tako ali tako umakne do spodnjih 30 do 80 cm poganjkov. Kot rastlino skupine rezanja 3 jo v marcu močno skrajšajte na približno 25 cm, da spomladi močno požene in bogato cveti. Proti hudi bolezni venenja Clematis je robustna divja vrsta bistveno odpornejša kot velikocvetni hibridi – eden od razlogov, zakaj je odlična tudi za začetnike in nezahtevne vrtove.