Rosa rugosa

Že leta 1796 so krompirjevo vrtnico uvedli iz Japonske. Iz nje je nastalo veliko hibridov, ki so odlično primerni za žive meje.

Številni od teh zelo preizkušenih grmov ponovno cvetijo in močno dišijo. So dobre vrtnice za šipke z veliko mesa, ki se rade uporabljajo za vkuhavanje ali za čaje. Zaradi teh izrazitih plodov jih pogosto imenujejo tudi jabolčna vrtnica. Temno zeleni, debeli listi z delno lepo jesensko obarvanostjo so zelo podobni listom krompirja. Razvrstitev neznane vrtnice med hibride rugoze je tako razmeroma preprosta. 

Rosa rugosa in njeni hibridi so izjemno robustni in nezahtevni ter odporni proti zmrzali. Primerni so tudi za peščena tla, prenašajo celo slana rastišča in druge problematične talne razmere. Pri globokem sajenju dokaj hitro nastanejo izrastki - če to ni zaželeno, pomaga zapora za korenine.

Zaradi teh odličnih lastnosti in nezahtevne nege vidimo vrtnice rugosa v javnem prostoru pogosto kot zaščito pred vetrom, na zelenih pasovih ali na sipinah. Klasična uporaba je tudi frizijski nasip. Zaradi velike razširjenosti na Syltu se krompirjeva vrtnica na skrajnem severu pogovorno imenuje tudi 'vrtnica s Sylta', bolj proti jugu 'sipinska vrtnica'.

Kot okrasna rastlina v vrtu se Rosa rugosa in njeni močno dišeči hibridi ponujajo predvsem za rastišča z veliko prostora, kjer je zaželena majhna nega. Rada se uporablja predvsem tudi za ozelenitev večjih površin ali v živi meji iz vrtnic. Kot soliter ali na rastiščih z omejenim prostorom je priporočljiva zapora za korenine.